General Rudolf Maister in mesto Kamnik

"Bog živi moje kamniške soobčane!"

V slovesnosti ob 130-letnici rojstva generala in pesnika Rudolfa Maistra se je vključil tudi Medobčinski muzej Kamnik. Na gradu Zaprice so jeseni 2008 odprli razstavo z naslovom General Rudolf Maister in mesto Kamnik, ki jo je pripravila ravnateljica kamniškega muzeja mag. Zora Torkar s sodelavci.

"Razstava prikazuje povezavo Rudolfa Maistra s Kamnikom, njegovim rojstnim mestom, odnos mesta do njega, kot je na primer podelitev spominske plakete častnega meščana, odkritje spominske plošče na rojstni hiši, odkritje spomenika kiparja Sigulina, odprtje Maistrovega mostu, poimenovanje srednješolskega centra po njem, obnova Maistrove rojstne hiše in podobno," pravi mag. Zora Torkar in dodaja, da je mesto Kamnik ves čas ponosno na pomembnega rojaka. To dokazuje s podelitvijo častnega meščanstva, s poimenovanjem pomembnih stavb in ulic po njem, s postavitvijo prvega spomenika v njegov spomin na Slovenskem in nenazadnje tudi z razglasitvijo njegovega rojstnega dne za kamniški občinski praznik.

Prvi dogodek sega v leto 1924, ko je bil Rudolf Maister star 50 let. "Takrat mu je mesto Kamnik pod vodstvom župana Riharda Karbe 15. aprila 1924 podelilo diplomo častnega meščana. Po predlogih Josipa N. Sadnikarja jo je naslikal Maksim Gaspari, pozlačen okvir s kamniškim grbom pa je izdelal Ivan Klemen. Na diplomi sta naslikani dve mesti, ki sta tesno povezani z njim – Kamnik z rojenico in Maribor z vitezom ob robu. Med njima je napis: "Mesto Kamnik imenuje svojega rojaka generala jugoslovanske vojske Rudolfa Maistra ob petdesetletnici njegovega rojstva za nevenljive zasluge, katere si je pridobil za našo mlado Jugoslavijo, svojim častnim meščanom. Osvobodil je s svojo hrabrostjo in odločnostjo že potujčeni Maribor in zavaroval našo severno mejo. Mestna občina Kamnik: 15. aprila 1924."

Žal se je ohranila le razglednica diplome, ki jo je posnel kamniški fotograf Franc Aparnik. Originalno diplomo so leta 1941 v Mariboru uničili Nemci, kajti Maistrova družina se je pred njimi umaknila v Zagreb."

Kot pravi mag. Zora Torkar, je decembra 1929 sledilo preimenovanje ulic v Kamniku, kar je sprožilo številne polemike v časopisju. Vsi pa so se strinjali, da eno najstarejših in najpomembnejših kamniških ulic, to je Veliko ulico, poimenujejo po generalu Rudolfu Maistru. Maistrova ulica je bila začasno preimenovana v času nemške okupacije med drugo svetovno vojno.

Kamničani so se Rudolfa Maistra spomnili tudi ob njegovi 60-letnici, slabe štiri mesece pred njegovo smrtjo. "Župan Fran Kratnar mu je ob tej priložnosti izročil čestitko s podpisi vseh 24 odbornikov kamniškega občinskega odbora. V muzeju se je ohranilo izvirno pismo, ki ga je Rudolf Maister poslal v zahvalo kamniškemu občinskemu odboru, in obljubil, da bo obiskal svoje rodne mesto. Vendar ga je smrt nenadoma prehitela. Umrl je 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku," pravi avtorica razstave mag. Zora Torkar. Ob koncu pisma, ki ga je odposlal 7. aprila 1934, se Rudolf Maister spominja tudi svojega rojstnega mesta in takratnih prebivalcev Kamnika, saj je zapisal: "Bog živi moje kamniške soobčane!"

Mestna občina Kamnik je ob tem prevzela skrb, da slavnemu rojaku že naslednje leto ob obletnici smrti odkrije na rojstni hiši spominsko ploščo. Kipar Peter Loboda je leta 1935 predložil osnutek za spominsko ploščo in občinski odbor ga je sprejel, vendar je do uresničitve zamisli preteklo kar nekaj let.

"Vladajoča stranka JRZ (Jugoslovanska radikalna zajednica) je 4. septembra 1938 v Kamniku organizirala Veliki narodni tabor, v katerega so vključili tudi proslavo ob 20-letnici Jugoslavije, kamniški pripravljalni odbor pa slavnostno odkritje spominske plošče generalu Maistru," pove mag. Zora Torkar. "V Kamniku naj bi se ob tej priložnosti zbralo okoli 7000 ljudi, med njimi so bili častni gostje – kraljevi zastopnik artilerijski major Žarko Arandjelović, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, angleški minister Lansbury, oba sinova Hrvoj in Borut Maister ter zastopniki slovenskih narodnih organizacij: Zveze Maistrovih borcev iz Maribora, Kluba koroških Slovencev, Legije koroških borcev in Zveze bojevnikov. Slovesnost sta začela pevsko društvo Lira in župan Nande Novak, nadaljeval jo je slavnostni govornik dr. Dominik Žvokelj."

Prvotna spominska plošča je bila od odkritju sestavljena iz napisne plošče in okvira iz podpeškega marmorja s kamniškim grbom na vrhu. Plošča je ostala na rojstni hiši do leta 1941, ko so jo skrili pred Nemci in jo vzidali v Sadnikarjevo vrtno uto, kjer je ostala do leta 1969. V tem letu so jo ponovno vzidali v rojstno hišo, vendar le njen napisni del brez okvirja.

Naslednji dogodek sega v konec šestdesetih let. "Ob 50. obletnici bojev za severno mejo leta 1968 se je porodila ideja o postavitvi spomenika Rudolfa Maistra v njegovem rojstnem mestu. "V letu 1970 je bil imenovan pripravljalni odbor za postavitev spomenika generalu Maistru, vodil pa ga je dr. Maks Pohar iz Maribora. Izdelavo spomenika so zaupali akademskemu kiparju Antonu Sigulinu (1917-1996) iz Ljubljane," pravi Torkarjeva in k temu še doda, da je bilo slavnostno odkritje spomenika na Trgu talcev v Kamniku 25. oktobra 1970. Po časopisnih člankih sodeč, naj bi se v Kamniku tedaj zbralo blizu 10.000 ljudi, med njimi 600-člansko zastopstvo Maistrovih borcev.
(Več o odkritju spomenika na podstrani Kamnik 1970)

Še isto leto, 27. oktobra 1970, je skupščina občine Kamnik sprejela sklep o poimenovanju kamniške gimnazije po Rudolfu Maistru, sprejeli pa so tudi predlog za izdelavo doprsnega kipa Rudolfa Maistra za zgradbo gimnazije.

Svet občine Kamnik je na zadnji seji v letu 1995 soglasno sprejel odlok o občinskem prazniku, v katerem je bilo sprejeto, da se ta praznuje 29. marca, to je na rojstni dan Rudolfa Maistra. Na občinski praznik pred petimi leti so odprli nov Maistrov most. Trak ob otvoritvi tega pomembnega prometnega objetka so prerezali kamniški župan Anton Tone Smolnikar, direktor podjetja SCT, ki je most gradilo, Ivan Zidar, takratni direktor DARS Janez Božič in Maistrov vnuk Stojan Maister.

Posebno poglavje v kamniški zgodovini predstavlja Maistrova rojstna hiša na Šutni, ki je dolgo časa veljala za pravo sramoto. Z leti se je zamenjalo več lastnikov hiše. "V času rojstva Rudolfa Maistra je bila v lasti družine Svetic. Leta 1902 jo je na dražbi kupil dekan Janez Oblak, leta 1920 je prešla v last Župnijskega urada Kamnik, po drugi svetovni vojni je bila nacionalizirana in v devetedesetih letih vrnjena lastniku," pravi mag. Zora Torkar. "Hiša je bila prenovljena v letu 1938, ko je bila na njej odkrita spominska plošča generalu Maistru. Ponovne pobudbe za prenovo segajo v leto 1990, ko je bila še v lasti občine Kamnik. Po vrnitvi hiše Župnijskemu uradu Kamnik so se načrti za prenovo nadaljevali. V letih 2002 in 2003 sta bili izvedeni statična prenova hiše, poleg tega pa so zamenjali ostrešje. Leta 2004 so končali dela na fasadi in s tem hiši vrnili podobo, kakršno je imela v 19. stoletju. V hiši pa naj bi uredili spominsko sobo generala Rudolfa Maistra.

Leta 2004 je bila v Kamniku osrednja državna proslava ob 130-letnici rojstva generala in pesnika Rudolfa Maistra, že v letu poprej pa je bila 25. septembra ustanovljena kamniška podružnica Društva general Maister.

Avtor sestavka: Primož Hieng

Maistrov most (29. marec 1999)

Nov prispevek pri ohranjanju spomina na velikega kamniškega rojaka je bilo odprtje Maistrovega mostu na Maistrovi ulici 29. marca 1999.. Most so v dobrih dveh mesecih zgradili delavci SCT in Žurbi Teama, svečano pa so ga odprli (na sliki z leve) Maistrov vnuk Stojan Maister, kamniški župan Tone Smolnikar, Ivan Zidar, predsednik uprave SCT in Janez Božič, predsednik uprave DARS-a.

Vir: Kamniški občan 1999, št.7