V nedeljo, 20. 7. 2013, smo tik po tunjiškem prazniku svete Ane predstavili knjigo Zlati hrib, ki je nastala po zapisih znamenitega Tunjičana dr. Franceta Steleta, umetnostnega zgodovinarja, profesorja, konservatorja in avtorja številnih znanstevnih del. Po njem se imenuje tudi Umetnostnozgodovinski inštitut na ZRC SAZU.

Že kar pred nekaj časa nas je na Steletove članke z zapisi pripovedi njegovega starega očeta, očeta in bratov ter na njegovo rokopisno zapuščino opozarjala dr. Marija Stanonik. V Matični knjižnici Kamnik smo sprejeli njene pobude. Ivanka Učakar in Breda Podbrežnik smo se skupaj z njo lotili uredniškega dela, pri prepisovanju in priredbi besedil se nam je pridružila še Barbara Klanšek, ki je tudi avtorica opomb in slovarja. Matej Stele je napisal prispevek o rodbini Stele, posebej zanimive pa so anekdote o dr. Steletu, ki so zapisane po spominu njegovega starega očeta Petra Steleta, nečaka dr. Franceta Steleta. Ilustracije so delo akademske slikarke Andreje Peklar,  DC Studio iz Kamnika (Marjan Kocjan) je zaslužen za lepo oblikovano knjigo, ki skupaj z ilustracijami poudarja duha pravljic. Lektorirala je dr. Marjeta Humar. S strokovnimi nasveti nam je pomgal dr. France Malešič. Knjigo je izdala Matična knjižnica Kamnik, ki s svojo dejavnostjo izkazuje posebno naklonjenost tudi skritim domoznanskim virom, ki so povezani z našimi kraji in izročilom. Že leta 1999 je knjižnica izdala kamniške pravljice in povedke Veronika z Malega gradu, ki jo je leta 2009 ponatisnila; je tudi med soorganizatorji Križnikovega festivala v Motniku, ki je posvečen zelo pomembnemu zbiratelju slovstvene foklore in njegovim pravljicam in ki postaja prepoznaven tudi v širšem okolju. Knjižnica spodbuja iskanje različnih knjižnih virov in pravljičarsko tradicijo, kar sodi v njeno osnovno poslanstvo, dodana vrednost pa je njena povezanost z lokalnim okoljem, kjer so pravljice nastajale.

Knjiga Zlati hrib je namenjena predvsem odraslim, čeprav nosi podnaslov Pravljice in povedke iz Tunjic in okolice. V njej so objavljene povedke in pravljice, ki jih je med leti 1900 in 1909 zapisal dr. France Stele. Nekaj jih je objavil leta 1937 in 1964, več kot polovico pa jih je bilo zapisanih v njegovem rokopisnem notesu, ki ga hranijo v knjižnici Umetnostnozgodovinskega inštituta na SAZU-ju in so torej prvič objavljena. Zato je knjiga lahko tudi pomembno odkritje pravljičnega gradiva na Slovenskem, ki je na objavo čakalo več kot 100 let.  Skupaj smo zbrali 87 besedil.

Tunjiški večer s starimi pravljicami je bil nadvse prijeten. Zbralo se naj se veliko poslušalcev, pa ne samo Tunjičanov, pač pa tudi okoličanov. Poleg direktorice Matične knjižnice Kamnik Brede Podbrežnik Vukmir, ki se je zahvalila vsem sodelavcem, so prisotne nagovorili še urednica dr. Marija Stanonik in predsednica Kulturnega društva dr. France Stele Ana Stele ter podžupanja Julijana Bizjak Mlakar, ki je povedala, da občina podpira ohranjanje kulturne dediščine in da je tudi ta knjiga zaklad, ki so ga včasih iskali pod Zlatim hribom. Dr. Marija Stanonik je knjigo poimenovala kot zlato knjigo Kamnika in spomnila, da na takšno objavo čaka še obsežno gradivo Gašperja Križnika. Ana Stele je predstavila življenje in pomen dr. Franceta Steleta.

Z glasbo je večer obogatil Tunjiški oktet, pripovedovali pa so domačin Ivan Nograšek, Ana Duša, Liljana Klemenčič in Boštjan Napotnik. Tunjičanke so napekle pecivo in po dogodku smo se lahko v prijetno toplem večeru pod zvezdnatim nebom skupaj veselili nove knjige, ki je pozabi iztrgala pomembno Steletovo delo, med nas pa prinesla nekaj prave starožitnosti v besedilih, ki jih današnja vzgojna načela zaradi strašljivosti ne morejo sprejeti kot primerne za pravljice za lahko noč. Vendar so obiskovalci izazili veliko navdušenje in zadovoljstvo ne le s knjigo, pač pa tudi dogodkom – dokaz več, da pripovedovanje vsakogar očara. Za gladek potek dogodka je poskrbela Marta Grkman, za sceno, luč in ozvočenje Dominik Krt, sodelovali so še sodelavci knjižnice Renata Kralj, Mojca Kosirnik in Zoran Krunić.

Naj na koncu spomnimo na misel dr. Verene Perko, častne pokroviteljice predstavitve knjige, in sicer na misel o pomenu pravljičnega izročila, ki presega zgolj zabavo in vzgojne namene: »Današnji človek se komajda še zaveda bogastva in zdravilnosti pravljičnega izročila: porabništvo ga je  z lahkotnim  načinom življenja odtrgalo od dobre zemlje, pravičnega neba in pogubne teme, pred katerimi se je nekoč slovenski človek  klanjal in trepetal. Pohabilo nas je izobilje gibljivih slik, zvoka in blišč razkošja. Odpulilo nas je od narodove modrosti in nam grozi, da nas odplakne v pozabo globalizacije.«

Zapisala mag. Breda Podbrežnik Vukmir, MKK