Samo Vremšak - glasbeni pedagog,
koncertni pevec, komponist, zborovodja in dirigent

Vremšakovo glasbeno delo je bilo vseskozi večtirno. Enakovredno se je odvijalo na produktivnem (kompozicijskem) in reproduktivnem (pevskem, dirigentskem/zborovodskem ter pedagoškem) glasbenem področju.

Ustvarjalni opus - skladatelj

Z objavljenimi deli in izvedbami je kot skladatelj neprekinjeno deloval od leta 1955. Že v času študija na Akademiji za glasbo pa je bil član Kluba komponistov, kjer se je leta 1953 na kompozicijskih večerih študentov prvič predstavil javnosti. Po diplomi iz kompozicije se je odločil za mirnejšo ustvarjalno smer novoromantičnega in neoklasičnega glasbenega sloga 20. stoletja. Samo Vremšak se je tako odvrnil od modernizma in opus ogradil v čvrstih okvirih pogosto modalno razširjene tonalitetne osrediščenosti. Vremšakov kompozicijski slog je tudi zvrstno tradicionalen. Skladatelj se opira na ljudsko glasbeno izročilo. Glasbeno delo je črpal iz izkušenj tradicije in bogatega znanja. Vrsta skladb, zlasti orgelskih, je pravi vzor, kako lahko zahtevna disciplina glasbene preteklosti v novi podobi služi glasbi našega časa. Njegova glasba je živa in oblikovno zanimiva, obenem pa muzikalno prečiščena, ekspresivno občutena in izrazno raznolika. Za skladateljevo zborovsko pero sta značilna asketskost v ritmu in v melodiki ter poudarjeno bogato, naravnost razkošno harmonsko življenje. Prvine in načini kompozicijskega oblikovanja - stroga in svobodna imitacija, motivična gradnja, recitativi, oblikovna simetrija, impresionistični okreti itd., se v Vremšakovih delih združujejo v svojevrstne celote. Navedeni elementi niso nikjer le suho gradbeno tkivo, marveč prinašajo v medsebojnih odnosih poudarjeno izrazno podstat. Gradi torej s tradicionalnimi sredstvi, a vendarle z njimi tradicijo presega in nadgrajuje nove, klene in izvirne umetnine.

Vremšakov ustvarjalni opus je izjemno številčen in bogat. Obsega vse vrste pesniških oblik, od najmanjših in najpomembnejših preko zahtevnih. Kot skladatelj se je lotil vseh zvrsti, razen opere. Posvečal se je posvetni in cerkveni glasbi.


v vlogi grofa Lune v operi Trubadur

S precejšnim številom bibliografskih enot, ki štejejo na stotine del in s posnetimi diskografskimi dosežki, je Samo Vremšak pomemben bard slovenske glasbe 20. stoletja. Njegov opus vsebuje orkestralna, instrumentalna (komorna in solistična dela), vokalno- instrumentalna in vokalno-zborovska dela. Skupno je ustvaril okoli sto različnih skladb, od tega dvanajst večjih simfoničnih in štiri koncertantna dela, dve daljši kantati, zborovskih skladb za različne zasedbe je več kot osemdeset (od umetnih skladb do priredb narodnih pesmi). Dokaj obširen in bogat je tudi Vremšakov orgelski solistični opus, ki se mu pridružuje še cela vrsta manjših oz. krajših skladb za različne zasedbe. V diskografskem pogledu skladatelj razpolaga z velikim številom trakov, kaset in plošč, nazadnje tudi z avtorsko lasersko ploščo pri ZKP RTV Slovenija (1995).

Njegova najpomembnejša dela so: samospev Pa ne pojdem prek poljan za bariton in klavir (1952), Sonatina za klavir (1953), Trije preludiji za klavir (1954), Kantata kronanje v Zagrebu (1954-55), dve simfoniji (1958, 1969-72), Concertino za klavir in godala (1961-63), Godalni kvartet (1976), Tema con variazioni za orgle (1976),  Dramatična uvertura za veliki orkester (1977), Sonatina in due tempi za rog in klavir (1977), Sonatina za trobento in klavir (1978), Šest ljubavnih elegij rimske pesnice Sulpcije za mezzosopran, flavto, gong in klavir (1981), Tri balade Petrice Kerempuha za bariton in klavir (1983), Adagio za veliki orkester (1987), Concertino za trobilni kvintet in orgle (1987), Simfonietta in modo classico in due tempi (1988), Tri Katulove pesmi za mešani zbor, Zadnji čas pred zimo za mešani zbor, Marija in mlinar za mezzosopran in komorni orkester, Requiem za soliste, zbor in simfonični orkester, Exercitus grandis nimis valde za soliste, zbor in orkester, Sonatina za godala, Sedem miniatur za godala, Tniptyhon za orgle, Žalostni veliki kejden, priredbe slovenskih ljudskih pesmi (Ziljska ohcet, Zeleni Jurij, Marija in brodar, Voznica, Sonce gre za gorou, Svatbena, Osem pesmi iz ciganske poezije ...).

Za Vremšakov ustvarjalni opus je značilno, da ga je komponiral za znane izvajalce ali po naročilu ali pa je svoja številna dela le-tem posvetil, marsikatero od njih pa tudi sam izvedel.

Samo Vremšak je uglasbil številne pesmi. Uporablja klavirsko in orgelsko, različno pevsko in orkestralno spremljavo. Posveča se vsem glasovom, a prevladujejo pesmi za bariton, saj je mnoga svoja dela tudi samo odpel. Uglasbil je besedila od starih rimskih pesnikov, slovenskih klasikov, do polpreteklih sodobnikov. Lotil se je tudi ciganske poezije. Ljudskih in liturgičnih besedil.


pevec-solist (na klavirju ga spremlja Leon Engelman)

solist in dirigent na koncertu kamniške Lire 1991

Poustvarjalec- pevec/baritonist, dirigent/zborovodja, orglavec, glasbeni pedagog

Samo Vremšak je bil zelo predan tudi petju. Kot pevca-solista ga je pritegnilo predvsem koncertno petje. Bil je baritonist velike pevske kulture. Prepeval je tako rekoč celoten standarden baritonski repertoar. Bil je član več pevskih zborov in Slovenskega okteta (1978). V tem času je oktet posnel venček  slovenskih napitnic, v nekaterih se je kot solist predstavil tudi Vremšak. Pesem, v kateri se je najbolj izrazil je bila priljubljena ljudska iz Dolenjske "En starček je živel". Samo Vremšak je pogosto nastopal kot baritonist na solističnih recitalih, kantatah in oratorijih. Za radijski arhiv je posnel skoraj vse samospeve skladatelja Maria Kogoja. Slovenskemu samospevu se je posvečal vsa leta koncertnega nastopanja. Eden njegovih najpomembnejših nastopov je bil leta 1961 na Dunaju, kjer je bila koncertna izvedba opere M. Musorgorskega Boris Godunov, v izvedbi mednarodne pevske elite pod vodstvom dirigenta Lovra Matačića. Na recitalu v okviru Ljubljanskega festivala je verjetno kot prvi Slovenec izvedel celotni pevski ciklus Labodji spev Franza Schuberta. V Kamniku je leta 1990 v treh zaporednih koncertnih večerih odpel antologijo slovenskega samospeva s skupno 48 pesmimi.

Posebno poustvarjalno mesto zavzema Vremšakovo zborovodstvo. Od leta 1962-1993 je bil zborovodja kamniške Lire. Umetniško vodenje zbora celih 31 let je prevzel po očetu Cirilu, ki je v tem času dosegel nemalo pomenljivih uspehov. Pretehtano izbrani repertoarji ('Stilni koncerti', literatura od renesanse do sodobnosti, od priredb ljudskih pesmi do umetnih skladb, številne krstne izvedbe) in soliden interpretativen nivo zbora sta sloves kamniške zborovske tradicije pod Vremšakovim vodstvom potrjevala tako pri domačem občinstvu, kot tudi pri ljubiteljih zborovske pesmi v zamejstvu in tujini. Veliki uspehi so se vrstili tudi na festivalih in tekmovanjih, pri čemer je še vedno najvišje zapisano drugo mesto Lire na uglednem mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji leta 1965. Snemali so tudi gramofonske plošče, za radio in televizijo.
Tri leta, od leta 1975-1978, je dirigiral zboru Slovenske filharmonije.

Dejaven je bil tudi po upokojitvi. V njem ni usahnila skladateljeva ustvarjalnost, niti umetniško-organizacijska vnema. Tako je bil skoraj poldrugo desetletje, od leta 1994 dalje, v okviru kamniškega festivala Musica Aeterna navzoč kot umetniški vodja Ansambla slovenskih pevcev sakralne glasbe.

spodaj na sliki: dirigent in zborovodja - koncert Lire v Trstu (90. letnica pevskega društva Lira,1972) Lira Kamnik

Viri:
http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=2&c_id=20612
http://sl.wikipedia.org/
http://www.lira-kamnik.si/ 
http://www.slovenski-oktet.si/index.php/o-nas/53-nekdanji-pevci#samovremsak
Katalog edicij http://www.dss.si
Engelman, Leon: Ob 70.letnici Sama Vremšaka, Kamniški zbornik 2000
Zlobec, Marijan: Umrl je Samo Vremšak, Delo, 8. oktober 2004
Zlobec, Marijan: Po zemlji dišeča glasba, Delo, 5. junij 2002
France Štefanec: V glasbo prelil narodovo veselje in bolečino, Kamniški občan, 25. marec 2004
Vabilo na koncert ob poimenovanju dvorane Glasbene šole Kamnik v Vremšakovo dvorano, tf, 2006
Društvo slovenskih skladateljev, Kozinova nagrada - leto 2002, Dušan Bavdek
Boris Pangerc: Slovenski oktet, februar 2007
Korez Korenčan, Družinske vezi slovenskih glasbenikov, 2005
Stane Mesar, video posnetek koncerta pevskega zbora Lira, Kamnik, v cerkvi v Smledniku, 29.12.1991

Na tem spletišču je v poljudni besedi in s številnimi fotografijami predstavljeno življenje in delovanje častnih občanov občine Kamnik
s poudarkom na njihovem prispevku našemu mestu in občini ter na dejavnostih, ki jih povezujejo s Kamnikom.
Ljubiteljsko spletno stran častnih občanov ureja Branko Novak © 2008 - - kopiranje prispevkov je dovoljeno z navedbo vira